Neionizirna sevanja niso več novost, zavedanje, da gre za potencialno nevarnost za naše zdravje in počutje, pa še vedno ni dovolj resno, so izpostavili na konferenci, ki jo je gostil slovenski Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) ob podpori šestih organizacij, ki delujejo na področju koordinacije mednarodnih raziskav o vplivu neionizirnih sevanj na zdravje ter svetovanja na področju omejevanja izpostavljenosti prebivalstva. Tokrat so bili središče vseh razprav otroci, saj so številne raziskave pokazale, da so otroci precej dovzetnejši za neionizirna sevanja.

O kakšnih sevanjih govorimo?

Neionizirna sevanja obsegajo nizkofrekvenčna električna in magnetna polja (nastajajo pri prenosu električne energije), visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (oddajajo jih radijski oddajniki, mobilni telefoni in bazne postaje), ter UV-sevanje (sončna svetloba, UV-sevanje v solarijih in lasersko sevanje). Glavni viri električnih in magnetnih polj nizkih frekvenc (50 Hz) so umetni viri elektromagnetnega sevanja (EMS), torej tisti, ki jih povzroča človek in so povsod okrog nas. Jakost EMS, ki ga sproščajo umetni viri, je v primerjavi z naravnimi viri neprimerno večja.

Nevarnosti transformatorskih postaj

"Študija o izpostavljenosti otrok v Sloveniji, ki jo je opravil naš inštitut, je pokazala, da so najbolj obremenjeni otroci, ki živijo v domovih v neposredni bližini transformatorskih postaj," je opozoril doc. dr. Peter Gajšek, direktor INIS. Njihova povprečna izpostavljenost je namreč najmanj desetkrat višja kot pri vrstnikih. Izpostavljenost otrok visokofrekvenčnim sevanjem ne presega nekaj odstotkov dovoljene mejne vrednosti. Opravljenih je bilo več raziskav o možnih vplivih nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih polj na zdravje. Epidemiološke študije kažejo na možno povezavo med izpostavljenostjo magnetnim poljem omrežne frekvence in povečanim tveganjem za nastanek levkemije pri otrocih, kar je še posebno zaskrbljujoče. Zato je tudi Svetovna zdravstvena organizacija razvrstila nizkofrekvenčna magnetna polja v skupno možnih kancerogenih snovi. Toda za zdaj ni prepričljivih eksperimentalnih dokazov, da lahko tovrstna izpostavljenost pri otrocih povzroči rakava obolenja.

Raziskovanje s tega področja je predstavil tudi dr. Alastair McKinlay, predsednik Evropskega projekta COST iz Velike Britanije. "Temu področju bomo namenili veliko časa in obljubljam vam, da bodo vsi relevantni podatki tudi javno objavljeni." Veliko dejavnost na tem področju je spodbudila nemška agencija BFS, saj je epidemiološka študija pokazala veliko večjo pogostnost levkemije pri otrocih, ki živijo v bližini jedrskih objektov in transformatorskih postaj.