Včasih so ljudje na osnovi obnašanja živali sklepali, da se bo spremenilo vreme. Toda nekateri ljudje niso tako spretni, da bi si pomagali, ko jih napadejo glavobol, nemoč in zmešnjava v glavi. O tej temi, ki vse bolj zadeva sodobnega človeka, smo se pogovarjali z Metko Cegnar, meteorologinjo, ki se že vrsto let ukvarja z biometeorologijo.

Da vreme vpliva na življenje, je znano že od pradavnine. Po nizkem letu lastovk so ljudje napovedovali dež, saj se takrat žuželke, s katerimi se hranijo, držijo pri tleh, da jih ne bi odnesla nevihta.
   
Ljudje povsod po svetu se na ciklonsko aktivnost, ki pomeni dež, oblačnost ali sneg, a tudi na polno luno odzivajo s spremembo razpoloženja, obnašanja in številnimi zdravstvenimi motnjami. Enako velja za čas pred potresom. Drastične vremenske spremembe prizadenejo vse, medtem ko običajne vremenske spremembe občutijo predvsem kronični bolniki, otroci, starejše osebe in tretjina sicer zdrave in delovno sposobne populacije. To je tudi razlog, zakaj je biometeorologija sredi 20. stoletja postala zanimiva za preučevanje v vojaške namene.

Šarav, fen in Ana

Prva dela so opisovala meteoropatsko obarvane vetrove, katerih pihanje naglo povečuje število sprejemov v bolnišnice ali pozivov prve pomoči. Tako v Izraelu poznajo veter šarav, ki piha čez puščavski pesek ter prinaša hude migrene in skoke krvnega tlaka. Fen, topel veter z Alp, ki piha čez sneg, povzroča spremembe duševne narave in v severni Italiji povzroča epidemije samomorov. V Ameriki piha veter, imenovan Ana, ki seje potrtost in migreno. Sredozemski veter, ki na široko piha čez vrhove morskih valov, povzroča razdražljivost in napadalnost – v Dubrovniški republiki so kriminalca kaznovali blažje, če je dejanje povzročil v času, ko je pihal ta veter.

Pred nevihto

Z dolgotrajnim preučevanjem v ZDA in na Nizozemskem so odkrili natančen mehanizem meteoropatskih motenj. Pred spremembo vremena se spreminja atmosferska naelektrenost in povečuje raven pozitivnih ionov v našem delu aerosfere. Pri vetrovih prihaja do ionizacije, kadar pihajo čez pesek, sneg ali valove. Ko vdihujemo zrak s povečano koncentracijo pozitivnih ionov, v telesu nastane poplava hormona serotonina (ta zožuje ali tonizira krvne žile), ki se nahaja v krvnih ploščicah (trombocitih), možganskih celicah (nevronih) in črevesni steni (argentafinih celicah). Meteoropati se na vremenske spremembe odzovejo 24 ur, včasih pa celo 48 ur pred dežjem ali snegom, odvisno od gibanja vala fronte. Njihove zdravstvene motnje torej niso toliko povezane z vremenom, ki ga vidijo skozi okno, kot s tistim, ki se šele obeta. Napaka nekaterih razprav in knjig je prav v tem, da primerjajo motnje z aktualnim (trenutnim) vremenom.

(Ne)soglasje z naravo

Toda poleg elektromagnetskih impulzov in stopnje občutljivosti našega organizma je za vse večje število meteoropatov kriv tudi sodobni življenjski slog. Znanstveniki namreč menijo, da se zaradi življenja, ki skorajda v celoti poteka v zaprtih prostorih, pogosto celo z umetno klimo, znatno zmanjšuje naša zmožnost naravnega prilagajanja in upiranja zunanjim vremenskim vplivom. Ker torej ne živimo več v soglasju z naravo in se skorajda ne zadržujemo več na prostem, ima naše telo resne težave pri prilagajanju, kar še kako občutimo.

Znaki

Serotonin zaradi delovanja na majhne, gladke mišice v stenah krvnih žil in bronhijev povečuje krvni tlak (kar povzroča bitje srca, tresavico, migreno) ter zožuje dihalne poti (kar povzroča astmatične krize). Pred dežjem ali sneženjem v bolnišnicah dokazano sprejmejo več otrok z obstruktivnim bronhitisom.

Učinek spreminjanja vremena se kaže tudi v obliki okrepitve črevesnega pretakanja in povečanju števila spontanih splavov zaradi materničnih krčev.

Za migreno običajno trpijo ljudje s slabšim vezivnim tkivom, kar se odraža v obliki modrikastih beločnic, razširjenih ven, prožnih sklepov, modric "brez razloga" ter obilnih menstruacij pri ženskah. Krvne žile teh ljudi so zaradi slabšega elastina v stenah žil navadno široke, zato imajo nizek krvni tlak 105/70, ki jim tudi ustreza. Pred spremembo vremena zaradi zoženja premera krvnih žil in s tem zadrževanja tekočine krvni tlak naglo poskoči do "normalnega" (120/80), kar se kaže v obliki mrzlih rok in nog, glavobola v predelu senc in bolečine v očeh, pogosto ob hkratnem razbijanju srca (vse do paroksizmalne tahikardije), občutku mraza, tresenju in slabosti. Številni ljudje so takrat zmotno prepričani, da jim je padel krvni tlak, zato pijejo kofeinske napitke. V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina.

Reakcije

Meteoropatija je, tako kot slabost vezivnega tkiva (kolagena in elastina), pretežno dedna značilnost. V nekaterih družinah (kot je moja) se je zaradi različnih občutljivosti nekdo odzival s hipertenzivno krizo dva dni pred dežjem, drugi z glavobolom dan pred dežjem, tretji z razbijanjem srca dvanajst ur pred spremembo vremena. S ciljnim vzporednim spremljanjem svojega stanja in vremenskih sprememb v roku dveh, treh mesecev lahko ljudje ugotovijo, ali so meteoropati, zlasti če pri sebi opažajo tudi druge znake slabega vezivnega tkiva. Hitro opazimo, da najprej reagirajo meteoropati, šele nato se začne igla barometra spuščati navzdol.

Polna luna

Tudi polna luna pomembno deluje na ves živi svet. Morske ribe se drstijo izključno v tem času, da bi pozneje val plime odnesel drst na nove življenjske prostore. Pri ljudeh prevladuje zadrževanje tekočine v telesu, kar se kaže kot povišanje krvnega tlaka, nespečnost, razdražljivost, migrena, pojavljanje epileptičnih napadov ter večja pogostnost infarkta in kapi. Zanimivo je, da so motnje najbolj izrazite štiri dni pred zenitom.

Pred potresom

Pred velikimi potresi zaradi trenja kontinentalnih plošč prihaja do piezonaelektrenosti in motenj elektromagnetnega polja Zemlje, kar se pri meteoropatih kaže v obliki povišanja krvnega tlaka, nespečnosti, tresenja, srbečice in zmedenosti. Znano je, da je približno pet dni pred potresom v časopisih zaslediti povečano število oglasov, v katerih ljudje iščejo izgubljene hišne ljubljenčke. Golobi pismonoše težje najdejo pot domov, čebele dolgo ostajajo zunaj panjev, konji se nočejo vrniti v zaprte prostore. Jasno je, da smo ljudje samo drobna bitja, s katerimi upravljajo kozmične sile, kot so elektrika, magnetizem in gravitacija.

Meteoropati niso namišljeni bolniki

Klasika meteoropatije je bolečina v revmatičnih sklepih, kar je preprosto razložiti, če se spomnimo, da je serotonin boleča snov (ko ga vbrizgamo, namreč povzroča bolečino). Zato pred spremembo vremena, poleg revmatičnih bolečin v sklepih, bolijo tudi že prej poškodovana tkiva, kot so stare brazgotine, opekline, razširjene vene in stari zlomi.

Serotonin, osrednji metabolit meteoropatije, je, poleg histamina in drugih snovi, odgovoren tudi za alergijski odgovor, zato so alergije izrazitejše pred nevihto.

Opisane motnje so polimorfne, zato ne čudi, da meteoropate, po krivici, razglašajo za simulante ali psihično labilne osebe, najpogosteje pa jim pripisujejo zdravila za pomiritev.

Krivec je znan. Serotonin je evolucijsko najstarejši nevrotransmiter (kemični glasnik med nevroni). Pri osebah s shizofrenijo je njegova raven v likvorju povišana. Naval serotonina pred dežjem ali snegom vodi v iskanje hrane ali seksualnega partnerja. V tem času so pogostejša posilstva in druga kazniva dejanja, a tudi prometne nezgode, v avtobusih, v vrstah za različnimi okenci in na sestankih pa se kaj hitro vname prepir.

Kako ublažiti ali odpraviti negativne vremenske vplive?

• Čimveč bodite na prostem

Zunaj preživite čimveč časa, in sicer ne glede na vremenske razmere. Zakaj bi se na prostem dobro počutili samo, ko je vreme toplo in sončno? Ne bežite pred zimo in vlago. Naučite se uživati v dežju, vetru, megli in snegu. Namesto da se skrivate v zaprtih prostorih in tako krepite slabo delovanje vremena na svoj organizem in razpoloženje, pojdite ven in zaživite v soglasju z vremenom.

• Bodite telesno dejavni

Gibajte se predvsem zunaj, na odprtem. Primerno oblečeni se čimveč sprehajajte, hitro hodite, tecite ali kolesarite − ne glede na vremenske razmere. S telesno dejavnostjo v dežju, snegu in megli si utrdite telo in duha, da bosta odpornejši na slabe vremenske vplive. Dejavno preživljanje časa na zraku najmanj pol ure na dan, ne glede na vremenske razmere, naj postane vaša navada.

• Izurite telo za prilagajanje vremenskim spremembam

Organizem je mogoče izuriti za prilagajanje vremenskim razmeram. Tako lahko odpravite ali ublažite slabe posledice, ki jih ima vreme, zlasti pa nagle spremembe na telo in duha. Najučinkovitejša načina, kako izuriti telo, je redno obiskovanje savne ter izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo. Slednje je zlasti priporočljivo za osebe z nizkim tlakom, ki so tudi sicer občutljivejše na vreme.

• Čimveč se sproščajte

Stresni življenjski slog povečuje dovzetnost za vremenske spremembe, zato čimveč počivajte ter poskrbite za sprostitev in dovolj spanca. Zlasti v obdobju vremenskih sprememb upočasnite življenjski tempo. Tudi zaradi vremenske občutljivosti poskrbite za zdravo prehrano, ustrezno telesno dejavnost, pravilno dihanje in druge metode sproščanja.

• Spremljajte bionapoved

Če trpite za boleznimi, ki se zaradi vremenskih vplivov znatno poslabšajo, obvezno spremljajte bionapoved in se obnašajte skladno z navodili. Bionapoved lahko zelo pomaga tudi vsem, ki niso bolni, ampak le bolj ali manj občutljivi.

• Uporabljajte naravna sredstva

Posledice slabih vremenskih vplivov je mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti na različne načine, prednost pa vsekakor dajte naravnim sredstvom. Glavobola se lahko rešite tudi z masiranjem čela, senc in vratu z majaronovim ali metinim oljem. Proti nespečnosti ali nemiru priporočajo čaj iz kamilice ali baldrijana. Za "zbistritev" glave na robček kanite nekaj kapljic sivkinega olja.