Konopljo ali latinsko Cannabis sativa L. uvrščamo v botanični rod Cannabis, družino Cannabaceae (konopljevke), ki spada v red koprivovcev, razred dvokaličnic in deblo kritosemenk. Predvidevamo, da ta rastlina izvira z mokrih območij v Aziji, človek pa jo je že zelo zgodaj spoznal in začel gojiti za zelo široko uporabo.
Zaradi dolge zgodovine sobivanja človeka in te rastline se je razvilo mnogo podvrst/sort konoplje, še posebej v zadnjem času, in danes jih je na tisoče z zelo spevnimi poimenovanji, denimo banana kush, blue dream, gooberry, hell’s OG, jack the ripper, ACDC in podobno. Zaradi mnogih križanj, tako načrtnih kot tudi spontanih v naravi, je nedvoumna taksonomska razvrstitev težka in je še danes predmet mnogih strokovnih razprav.
Razvrščanje
Prva razvrstitev je razvidna iz Botanice Pinax Theatre Botanica iz leta 1623, avtorja Casparja Bauhina, toda že sredi 18. stoletja je Carl von Linnaeus dal novi okvir za nomenklaturo, opisano v Species Plantarum, kjer je konoplja opisana kot ena vrsta Cannabis sativa. Leta 1785 je Lamarck predlagal dve vrsti konoplje, in sicer Cannabis sativa, vrsta, ki je prisotna predvsem na zahodu, in Cannabis indica, divja vrsta, ki raste v Indiji in sosednjih državah. Ta delitev je bila kmalu ovržena in Lindley je znova potrdil Linnaeusovo tezo, da obstaja le ena vrsta konoplje.
Šele leta 1924 so v stroki predstavili novo vrsto Cannabis ruderalis, Schultes in sodobniki pa so 1974 utemeljili ločeno vrsto Cannabis indica. Tako smo dobili ločitev na tri vrste: sativa, indica in ruderalis. Razprava, ali resnično lahko postavimo ločnico med te tri vrste, pa se nadaljuje do današnjega dne.
Molekularna biologija
Nov vpogled v to vprašanje so omogočila orodja molekularne biologije, ki so potrdila, da je pri današnjih sortah in križancih nemogoče oziroma znanstveno neutemeljeno postaviti ločnico med sativo, indico in ruderalisom in da imamo v resnici le eno botanično vrsto, tj. Cannabis sativa L.
Tudi poimenovanja industrijska konoplja, navadna konoplja ali medicinska konoplja praviloma povzročajo dodatno nepotrebno zmedo, saj gre za razlikovanje po namenu uporabe, poimenovanje pa sicer ne zrcali niti botaničnih razlik niti razlik v razmerjih in količinah učinkovin. Tako se denimo pojem medicinska konoplja (medical cannabis) v različnih državah lahko razume precej različno, ponekod to pomeni visoko vsebnost THC, v drugih visoko vsebnost CBD, v tretjih integralne produkte in podobno.
Najpogosteje je poudarek na standardizaciji in na širšem razumevanju tega pojma, ki se tako ne omejuje zgolj na »medicinsko konopljo« kot na snov, ampak na skupek različnih dejavnikov. Tudi pri pojmu industrijska konoplja obstajajo različna razumevanja, ki so vezana zlasti na (različno) nizko vsebnost THC. Priznani strokovnjaki, med katere štejemo tudi dr. Hanuša in dr. Meiri, se strinjajo, da obstaja le ena botanična vrsta, tj. Cannabis sativa L, ki pa jih lahko ločujemo glede na vsebnost aktivnih učinkovin na kemovarje in po namenu uporabe.
Čas je za ureditev področja
Zaradi mnogih izjemnih potencialov te rastline je čas, da začnemo odprt in strokovni dialog o tej rastlini in njenih učinkovinah, pri čemer želim opozoriti, da naj se začne že s (pravim) poimenovanjem. Že pri tem nas čaka precej dela; od mednarodnih konvencij dalje, začenši z (sicer zastarelo) Enotno konvencijo ZN o mamilih (1961), ki denimo dosledno ločuje med pojmom cannabis (cvetni vršički, socvetje) in cannabis plant (rastlina).
Številne države so navedeno napačno uporabile in so na seznam prepovedanih drog v prvo skupino uvrstile kar celotno rastlino, s čimer so (ne)hote znatno pripomogle k dodatni stigmatizaciji področja, kar pa je že druga problematika, ki presega namen tega prispevka.
Preberite še:
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.