Najnovejša spoznanja in dejstva o medicinski konoplji

»Medicinska konoplja mi je povsem spremenila življenje. Trpela sem za multiplo sklerozo in bila odvisna od tablet za lajšanje bolečin v mišicah.

Preden sem pričela z uporabo medicinske konoplje, nisem mogla iz hiše. Sedaj normalno nadziram mehur in ponovno živim svoje življenje,« nam je zaupala Ana, 37-letna mati, ki je le ena od številnih bolnikov, ki si pomagajo s konopljo pri svojem zdravljenju ali si lajšajo težave staranja, kot 82-letni Tone, ki prižge »džoint« vsak večer.

To so le nekatera pričevanja ljudi, ki si pomagajo s kanabisom, čeprav vedo, da s tem kršijo zakon. Ta rastlina je v Sloveniji namreč še vedno prepovedana, v svetu pa vztrajno narašča število držav, ki legalizirajo uporabo kanabisa v medicinske namene, tako v EU kot v ZDA.

Učinek domin?

Počasi se odnos spreminja tudi pri nas. To je dokazal tudi primer Janka Pirca, ki ga je februarja letos višje sodišče v Ljubljani oprostilo obtožb zaradi prepovedane konoplje (8 rastlin), ki jo je gojil, da bi pomagal bolni partnerici in sinu. Pirc je prepričan, da bo sodba sprožila učinek domin, in upa, da bodo odločevalci dovolili, da si bodo bolni ljudje za lastno uporabo lahko posadili konopljo. »To nam pripada po mednarodnih konvencijah, po ustavi, ker smo dolžni skrbeti zase in za svoje družinske člane, sploh če uradna medicina odklanja neki način zdravljenja, ki ga mi želimo.« Toda to so le posamični primeri ljudi, kaj pa pravi znanost?


THC v sebi?

Ali ste vedeli, da imamo kanabis receptorje v našem telesu, v celicah in našem DNK? In da THC, biološko najbolj potentni del kanabisa, dejansko nastaja tudi v našem telesu? Konoplja se že tisoče let uporablja kot zdravilo na Kitajskem, Indiji in Bližnjem vzhodu, sredi devetnajstega stoletja so se tudi zdravniki na zahodu začeli zanimati zanjo, toda uporaba konoplje v medicinske namene je prenehala z zakonsko prepovedjo in po prihodu drugih zdravil.

Šele v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je izraelski zdravnik Raphael Mechoulam (85) odkril sestavine konoplje - kanabinoide, katerim je potem posvetil štirideset let svojega življenja. Med sestavinami je bila prvič v čisti obliki izolirana tudi glavna psihoaktivna sestavina THC, vzrok za mentalno stimulacijo, ki tako straši zakonodajalce v 21. stoletju. Odkar so odkrili THC, so začeli proučevati reakcije človeškega metabolizma na to substanco in ugotovili so, da deluje zelo specifično. Večina živali ima živčni receptor specializiran za interakcijo s THC. Imenovali so ga CB1.

Večna blaženost

Konec leta 1992 je Mechoulamova skupina odkrila spojine, ki jih proizvaja človeško telo znotraj in blizu možganov, ki se lahko odlično povezujejo z receptorji, odkritimi pred mnogimi leti. To odkritje je bilo tako pomembno, da so molekule poimenovali anandamid, iz sanskrtske besede »ananda« – večna blaženost in radost, eno najvišjih stanj bivanja. Anandamid, endogeni kanabinoidni nevrotransmiter, ki ga imamo tudi v naših možganih, nas dela zadovoljne in vesele, trdi profesor Mechoulam.

Odkritje CB1 receptorja in anandamida (in kasneje še CB2) je dokaz, da človeško telo vsebuje sistem receptorjev in spojin, ki so zelo podobne tistim, ki jih ima konoplja in so ga po kanabisu poimenovali endokanabinoidni sistem. Od takrat so raziskave pokazale, da so možgani bogato poseljeni s kanabinoidnimi nevrotransmiterji in receptorji. Tako kot so učinkovine v opiju, morfinu, pripeljale do odkritja endogenega morfinskega ali endorfinskega sistema v možganih, so raziskave aktivnih spojin v konoplji pripeljale do odkritja endokanabinoidnega sistema možganov.


Kanabinoidi v konoplji

Konoplja, z latinskim imenom cannabis, vsebuje vsaj 460 različnih substanc, od katerih je do danes izoliranih 134 kanabinoidov. Med njimi velja izpostaviti dve najpomembnejši aktivni substanci konoplje: delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki deluje analgetično in ima psihoaktivni učinek, ter kanabidiol (CBD), ki deluje nevroprotektivno in antioksidativno ter ne povzroča mentalne stimulacije. Naše telo je sposobno izdelovati svoje lastne kanabinoide – endokanabinoide, na katerih temelji kompleksen sistem signalizacije, to je naš endokanabinoidni signalni sistem. Endokanabinoidi in njihovi receptorji se nahajajo v možganih, centralnem živčnem sistemu, organih, vezivnih tkivih, žlezah in imunskih celicah. Signalizacija je način, kako se v telesu sporazumevajo celice, tkiva, organi.

Kanabinoidi zaščitijo telo

Tanja Bagar, diplomirana mikrobiologinja z doktoratom iz biomedicinskih znanosti, pravi: »Glavna naloga konoplje pri zdravljenju je, da deluje kot nekakšen sistem za klic v sili. Ko je naše živčevje preveč vzdraženo, denimo zaradi stresa, bolečine, močnih čustev ali bolezenskega stanja, ko po živčnih celicah potuje preveč impulzov, nastane nevarnost, da celice pregorijo. Takrat izločijo endokanabinoide in posledica je umiritev živčevja, upočasni se sproščanje nevrotransmiterjev, sledi sprememba v razpoloženju, apetitu, intenziteti bolečine, spominu. Temu bi lahko tudi rekli nekakšen obrambni mehanizem telesa v izrednih okoliščinah, kot so nesreče in drugi stresni dogodki.« Osnovna funkcija naših lastnih kanabinoidov je, da v stanju prevelike živčne vzdraženosti zaščitijo telo in mu pomagajo, da se vrne v ravnotežje.


Ko raven ni stabilna …

Endokanabinoidni sistem je zelo pomemben, saj so skoraj vse bolezni povezane z njim na ta ali oni način. Majhno število sistemov v našem telesu je odgovornih za tako veliko vrst bolezni. Naj gre za pljuča, srce, jetra in ledvice ... vse je odvisno od tega, kako intenzivno so stimulirani receptorji. Za primer vzemimo dopamin. Ko ga imamo premalo, nastopi parkinsonova bolezen; če ga imamo preveč, se pojavi shizofrenija. Isto je s kanabinoidi. Dokler je raven anandamida - in drugih kanabinoidov - stabilna, bo človeško telo opravljalo večino funkcij, kot je treba. Če pa je raven motena, bi lahko z uporabo kanabinoidov, kot sta THC in kanabidiol iz konoplje, pozdravili številne bolezni.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Vršiček, v katerem je najvišja vsebnost THC-ja, razvijejo ženske rastline, zato jo imenujejo tudi medicinska konoplja. Iz vršičkov delajo smolo, ekstrakte in olje. Obstajajo tri podvrste konoplje, latinsko cannabisa. Glavni podvrsti, ki sta znani po visoki vsebnosti THC-ja, sta cannabis sativa, cannabis indica, medtem ko je cannabis ruderalis manj pogosta na njivah. Že samo poimenovanje sativa, ki pomeni koristna, razkriva uporabnost te rastline.

Na fotografiji je moška rastlina konoplje, ki vsebuje zanemarljivo malo THC-ja, zato jo imenujejo tudi industrijska konoplja, čeprav gre za isto rastlino, kot je tista, ki vsebuje THC v višjih odmerkih. Največ THC-ja je v vršičkih ženske rastline, ki se razvijejo, če je moška rastlina ne opraši. V tem primeru se razvijejo semena.

Konoplja je ena najbolj hvaležnih in nezahtevnih rastlin za pridelovanje. Ne potrebuje nobenih gnojil ne škropiv, saj je škodljivci ne napadajo, ni je potrebno pleti, zaradi svojega globokega koreninskega sistema je zelo trpežna na vremenske vplive, obnavlja zemljo in je zato je odlična za kolobarjenje. Obenem ima enega najvišjih donosov na hektar, višjega kot koruza.

Konopljina smola je lahko raztopljena tudi v olivnem olju, saj je čista smola zahtevna za natančno odmerjanje.

Zdravilno in zelo okusno je tudi olje, stiskano iz konopljinih semen. To olje ne vsebuje THC-ja in ga je mogoče kupiti v vsaki bolje založeni trgovini. Konopljina semena imajo visoko hranilno vrednost, bogata so z beljakovinami in dragocenimi maščobami in jih je mogoče uživati neoluščena ali oluščena kot univerzalen dodatek pri kuhanju.